Rafa Gómez-Santos Martín 23. maj 2025 16:00
Robert F. Kennedy mlajši, sedanji ameriški minister za zdravje in socialne zadeve, je v svojem političnem pogumu brez primere odkrito izzval Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), jo označil za „umirajočo“ in obtožil, da je prežeta s korupcijo in pod vplivom političnih interesov, zlasti kitajskih.
Kennedy je v posnetem sporočilu med Svetovno zdravstveno skupščino v Ženevi pozval druge države, naj sledijo zgledu Združenih držav in izstopijo iz organizacije. Po Kennedyjevem mnenju je SZO napačno obravnavala pandemijo COVID-19, saj je prikrivala informacije o prenosu virusa na ljudi in spodbujala napačne teorije o njegovem izvoru.
Kritiziral je tudi novo pogodbo o pandemiji, ki jo je sprejela SZO, in jo označil za nadaljevanje sistemske disfunkcije. Trumpova administracija je v odgovor začela oblikovati novo svetovno zdravstveno zavezništvo z državami, kot so Argentina, Italija in Izrael.
Temeljita kritika SZO s strani RFK mlajšega
Kennedyjeve kritike SZO niso neutemeljene. Organizacija Children’s Health Defense (CHD), ki jo je vodil, preden je prevzel javno funkcijo, že od svoje ustanovitve dvomi o varnosti cepiv in obsoja dogovarjanje med vladami in farmacevtsko industrijo.
Kennedy je trdil, da je živo srebro v cepivih, zlasti tiomersal, odgovorno za nevrološke motnje pri otrocih, čeprav so znanstvene študije to povezavo ovrgle.
Poleg tega so njegova stališča o cepljenju sprožila polemike. Na zaslišanju v senatu sem predlagal, da imajo temnopolti morda močnejši imunski sistem kot belci, kar bi lahko upravičilo drugačen urnik cepljenja. Zdravstveni strokovnjaki so to trditev označili za „neznanstveno in zastrašujočo“.
Mednarodni odziv in posledice za javno zdravje
Stališče Roberta F. Kennedyja mlajšega je sprožilo različne odzive na mednarodni ravni, zlasti med uveljavljenimi organizacijami, kot sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC).
Te institucije so dosledno zagovarjale varnost in učinkovitost cepiv ter zavračale Kennedyjeve pomisleke, ne da bi dopustile prostor za pluralistično znanstveno razpravo, ki bi morala biti značilna za vsako demokratično politiko javnega zdravja.
Kljub soglasju, ki ga spodbujajo ti organi, vse več zdravnikov, znanstvenikov in državljanov meni, da je legitimno in potrebno dvomiti o finančnih in političnih povezavah, ki vplivajo na dnevni red institucij, kot je Svetovna zdravstvena organizacija.
Kennedy je sprožil pomembna vprašanja o preglednosti, neodvisnosti in odgovornosti pri upravljanju svetovnega zdravstva – zlasti v luči očitnih napak med pandemijo COVID-19.
Pripoved, da je vsaka kritika cepiv „dezinformacija“, je zaskrbljujoča strategija, ki zavrača pravico do drugačnega mnenja in odprte razprave o vprašanjih v svobodnih družbah.
Še bolj zaskrbljujoče je, da se vsak poskus ponovnega razmisleka o svetovnem zdravstvenem sistemu – kot ga predlaga Kennedy z bolj suvereno in decentralizirano zdravstveno zvezo – preventivno zavrne zaradi strahu pred „razdrobitvijo“ mednarodnega sodelovanja, ki je v mnogih primerih bolj služilo interesom podjetij kot dejanski dobrobiti prebivalstva.
V nasprotju s trditvami nekaterih sektorjev kritična reorganizacija mednarodnih organov ne pomeni opustitve sodelovanja, temveč možnost vzpostavitve bolj etičnega, preglednega in k rezultatom usmerjenega sodelovanja.
Izkazalo se je, da centralizacija v institucijah, kot je SZO, ne zadostuje za učinkovito odzivanje na globalne grožnje, ki jih pogosto oblikujejo interesi zunaj javnega zdravja.
Na koncu naj povem, da stališča RFK mlajšega ne bi smeli razumeti kot neodgovoren napad, temveč kot nujen poziv k ponovnemu razmisleku o sedanjem modelu upravljanja svetovnega zdravja.
Pravega tveganja za svetovno zdravje ne predstavljajo glasovi, ki zahtevajo reformo, temveč mednarodna struktura, ki deluje brez pravega nadzora in je med milijoni ljudi izgubila verodostojnost.
Znanost ne sme biti podrejena eni sami zgodbi – odprta mora biti za razpravo, preverjanje in možnost sprememb. Le tako bo mogoče povrniti zaupanje javnosti in zgraditi bolj zdravo in pravičnejšo prihodnost za vse.
O avtorju
Rafael Santos je portugalski pisatelj in politični analitik, ki se zavzema za izobraževanje Hispancev o tradicionalnih vrednotah in pomenu zaščite otrok in družin. Z dolgoletnimi izkušnjami v medijih in javni razpravi je odločen zagovornik ohranjanja kulture in moralnih načel v nenehno spreminjajočem se svetu. Rafael je navdušen nad kulturo, športom in aktualnimi zadevami ter v politične in družbene razprave vnaša pronicljive analize, s katerimi želi hispanski skupnosti omogočiti znanje in globlje razumevanje vprašanj, ki oblikujejo njihova življenja.
*** Prevod www.DeepL.com/Translator (free version) ***
