Prav tako ne smemo pozabiti, da fašizem ne glede na to, ali gre za vojno ali mirno tranzicijo, umre, z njim pa tudi zastarela, mrtva, poslušna, lojalistična generacija. Ne bodo imeli pokopališča, nagrobnikov ali spomenikov.
Brownstone Institute
04. oktober 2024
AVTOR MICHAEL J. SUTTON
Oglejte si izvirni članek na Brownstone.org
V preteklosti je narode razdvajalo versko sektaštvo. Če je protestant videl katoličana, ki je hodil po ulici, ali obratno, jo je prečkal, da bi se izognil srečanju z njima, ali se, bog ne daj, zapletel v vljuden pogovor. Tisti, ki so se poročili čez to ločnico, so bili deležni najbolj grozljivih, sramotnih in nekrščanskih oblik vedenja. V Avstraliji je to obdobje trajalo vse do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja, če ne še pozneje. Ta vrsta sektaštva se od časa do časa pojavi na različnih mestih, vendar je na splošno za večino Avstralcev, hvala bogu, stvar preteklosti.
Pojavlja pa se novo sektaštvo, ki nima nobene zveze z vero, temveč gre za zvestobo državi. Tu je zato, ker naše demokracije umirajo. To je naravni proces. Kot rože prihajajo in odhajajo, in medtem ko nekatere pustijo semena za novo rast, druge preprosto umrejo. Španija, Portugalska in Čile so države, ki so doživele konec demokracije in vzpon fašizma, vendar so doživele tudi oživitev demokracije po večinoma mirni poti. To je upanje tudi za druge kraje, ki doživljajo enako tranzicijo.
Preizkusi zvestobe so se začeli z 11. septembrom. Takrat je bil v Avstraliji test zvestobe podpora vojni proti terorizmu. Če ste jo podprli, je vaša kariera cvetela, če pa je niste, je vaša kariera naletela na ovire ali pa so vas preprosto izločili. Ta preizkus zvestobe je sedanjo generacijo povzdignil na mesta moči v industriji, vladi, akademski sferi in religiji. To je generacija, ki nam je dala Covid-19 in pandemijo. Poslušna generacija. Zvesta generacija.
Mnogi med njimi so zdaj starejši in to se vidi na njihovih obrazih, izčrpanih in utrujenih, koža se jim tesno ovija okoli lobanje z pobarvanimi lasmi in sivimi koreninami, zmečkanimi oblekami in jeznimi obrazi. V njihovih očeh je videti, da so brezvoljni. Tako kot Faust so vsi sklenili svoje posle v temi. Vojna proti terorizmu jim je omogočila kariero in izumila nov sektaški priročnik za umirajoče demokracije, test zvestobe. Videli smo „Postavi se proti Trumpu“, „Postavi se za Ukrajino“ in „Postavi se za Izrael“. Kmalu bo to „stojte s Tajvanom“.
Toda od 11. septembra je bil en test zvestobe nad vsemi, ki je pogreznil korenine globlje od temeljev naše demokracije, in to je bil ‘Zvestoba državi’ v pandemiji. Vaša stališča o politiki, vojni in celo Trumpu so vam odpuščena, toda če niste podprli obveznega cepljenja, cepilnih potnih listov in zapor, ste sovražnik države, nekdo, ki se ga bomo izogibali, nekdo, ki ga bomo ignorirali, nekdo, za katerega se bomo pretvarjali, da ne obstaja. To je neodpustljiv greh.
V seriji Svoboda je pomembna danes sem od nočne more Covidova histerija, od novembra 2022 dalje, objavil devet naslovov, v katerih raziskujem različne teme svobode. Moja najnovejša knjiga je „Ali Bog stoji ob strani Izraelu, krščanski odgovor na Gazo“ (Does God Stand with Israel, A Christian Response to Gaza). Večina mojih bralcev so ljudje, ki niso povezani z organizirano religijo. Moja knjiga o Gazi je kontroverzna, vendar presenetljivo v krščanskih krogih ne iz razloga, kot bi si morda mislili. Razlog je v tem, da sem storil „neodpustljiv greh“ in nisem in nikoli ne bom podprl nesvete trojice cepilnih potnih listov, mandatov (cepiv) ter zapor (lockdown).
Za mnoge kristjane je še danes pomembno le, ali ste bili med pandemijo zvesti državi. Ne gre za Jezusovo osebo, vstajenje, večno življenje ali karkoli krščanskega, temveč za poslušnost vladi in pokorščino oblastem, in to v vsem.
Za mrtve v Cerkvi, in teh je veliko, je zvestoba državi prinesla svoje nagrade. Za ljudi, ki so se držali linije, ki so prekršili prisego, ki so izgubili svojo vero, ki so izdali svoje ljudstvo, so dobili svoj denar. Mnogi v cerkvi so bili razkriti kot lojalisti vladi. Njihova zvestoba državi je bila globlja od njihove vere v Boga. To je tako preprosto. Bili so kupljeni. Bili so podkupljeni. Država ve, kako jih nadzorovati. Preko žepa. Država ve, kako pridobiti cerkve v vsaki krizi. Gre le za hladen, trd, denar.
Zdaj je moja kritika organizirane religije užalila veliko kristjanov, vendar je blaga v primerjavi s starim sektaštvom, ki ga je krščanstvo sprejemalo od začetka kazenske naselbine do 11. septembra, ko se je spremenilo v to ‘novo sektaštvo’.
Na začetku kolonije Novi Južni Wales je bilo katolištvo nezakonito. Katoliški kaznjenci (v bistvu so bili sužnji) so morali v verigah hoditi k bogoslužju anglikanske cerkve. Avstralija je bila odlagališče za tisoče irskih upornikov, ki so se uprli kroni. Med letoma 1788 in 1820 ni bilo uradnih katoliških duhovnikov, čeprav je bilo nekaj tajnih sodelavcev.
Irski katoliški duhovnik pater Jeremiah O’Flynn je novembra 1817 prišel v Sydney in skrivaj opravljal maše, krste in poroke, dokler ga guverner Macquarie približno šest mesecev pozneje ni deportiral. Guverner je menil, da bi prisotnost enega katoliškega duhovnika lahko povzročila upor med stotinami svobodnih katoliških vojakov, ki so služili v zaporniški koloniji (ki so bili dolga leta prikrajšani za pastoralno oskrbo). Njegova skrivna, subverzivna in nezakonita služba si je pridobila spoštovanje celo nekaterih protestantskih voditeljev. Škoda, ki jo je v šestih mesecih povzročil verskim čustvom v koloniji in prihodnosti Avstralije, je bila odločilna.
Celo redovnik Marsden (junak sodobnih evangeličanskih protestantov), ki bi ga danes označili za pokvarjenega in očitno psihotičnega (rad je javno bičal ljudi), je menil, da je napočil čas za ekumenski duh. Občudujem O’Flynna in njemu podobne, saj so verjeli v svobodo in imeli Kristusovega duha. Izzvali so pokvarjeno politično oblast in tiranijo ter spremenili zgodovino.
Kaj imamo danes? Šibke volje, skorumpirane, lene, nesposobne cerkvene voditelje, ki so izumili teologijo Covid, ker niso hoteli biti kaznovani, če bi pustili svoje cerkve odprte. Ni bilo nobenih skrivnih zborovanj, nobenih zapeljivih krstov, nobenih prikritih porok. Ničesar.
Nisem prepričan, kako je v Ameriki, toda tukaj v Avstraliji so številni cerkveni voditelji brezhrbtenični strahopetci, ki se uklanjajo državi, zlasti kadar jim ta ponuja denar za njihove nepremičnine, šole in naložbe. Zanje so pomembni denar, ugled in moč. V času pandemije je bila cerkev prejemnica enega največjih neposrednih prenosov denarja v zgodovini avstralskega krščanstva.
Morda sem v svojih besedah nekoliko oster, vendar tako kot Jezus in oče O’Flynn verjamem v svobodo in opozarjam na pokvarjen odnos, pokvarjeno vedenje in duhovno strahopetnost, kadar jih vidim. Morda je to irski koren v meni, po očetovi strani. Bili so dobri katoličani, delavni ljudje. Morda je v meni Francoz, ljubezen do svobode. Moj prednik se je boril proti Angležem. Bog ga blagoslovi. To je stara dobra poštenost. Ta poštenost je bila nekoč bistvo avstralskega duha, vendar je zaradi novega sektaštva uvrščena na črno listo, izrinjena iz vljudne družbe in prezrta, tako kot katoličani v preteklosti. Vendar pa je to častno mesto. Izzivati avtoriteto, ne zaupati vladi in se zavzemati za svobodo je to, kar pomeni biti Avstralec, in to je to, kar pomeni biti človek.
Vendar žanjemo, kar sejemo. Poslušna generacija ne bo prevladala, saj obstaja še eno gibanje, gibanje za svobodo. Prihaja revolucija. Ne gre za protest, ne gre za volitve ali vlado, ampak je v srcu in v mislih. Gre za preporod človeškega duha in ponovno prebujenje duše. To vidite v njihovih očeh. Vidite ljudi, ki niso mrtvi, ampak živi.
Prav tako ne smemo pozabiti, da bodisi z vojno bodisi z mirnim prehodom fašizem umre, z njim pa tudi zastarela, mrtva, poslušna, lojalistična generacija. Ne bodo imeli pokopališča, nagrobnikov, spomenikov in nihče se ne bo spomnil njihovih imen. Spominjamo se tistih, ki se zavzemajo za svobodo, saj brez nje ni nič pomembno.
Vir: https://brownstone.substack.com/p/the-new-sectarianism
*** Prevod www.DeepL.com/Translator (free version) ***
