5. dec. 2024 07:00 | Posodobljeno: 5. dec. 2024 07:00 
Boris Nad
Kennanova doktrina se je spremenila v celotno mrežo razumevanj, ki temeljijo na arhetipskem prepričanju, da je Amerika močna, Rusija pa šibka. Ameriški neokonservativci in zahodne obveščevalne agencije so doslej ignorirali vsa drugačna stališča – dokler se ni pojavil „orešnik“
Desetletja je bila Rusija na Zahodu/ZDA obravnavana kot „šibka sila“: kot „Zgornja Volta, ki je žal oborožena z jedrskimi raketami“. To je formulirano v znameniti sovjetski doktrini iz leta 1946 ameriškega diplomata in politologa, George Kennana, po kateri morajo ZDA za vsako ceno z vrsto pritiskov onemogočiti „sovjetsko grožnjo“, da bi povzročile notranji propad Rusije.
Kennanova doktrina se je spremenila v celotno mrežo razumevanj, ki temeljijo na arhetipskem prepričanju, da je Amerika močna, Rusija pa šibka.
Ameriški neokonservativci in zahodne obveščevalne službe so doslej ignorirali vsakršno drugačno stališče.
“Ameriška zunanja politika ni mogla sprejeti možnosti, da je takšna teza v osnovi napačna,” navaja nekdanji britanski obveščevalni častnik Alistair Crook na spletni strani „Strategic Culture Foundation“.
“Ta pristop je temeljil na globoko zakoreninjenih kulturnih predsodkih namesto na racionalni analizi, tudi ko so očitna dejstva kazala, da je realnost povsem drugačna.”
V zadnjih letih so ZDA pritiskale na Rusijo z dobavo naprednih oborožitvenih sistemov Ukrajini, nameščanjem jedrskih raket srednjega dosega vse bližje ruskim mejam in nedavnim „dovoljenjem Kijevu“, da napade Rusijo z raketami ATACMS.
Cilj je bil očiten: prisiliti Rusijo, da se pogaja s Kijevom in sprejme zamrznitev konflikta. Poleg tega je ameriška strategija temeljila na prepričanju, da se lahko ZDA zapletejo v jedrsko vojno z Rusijo in v njej zmagajo.
Nenadna sprememba paradigme
Nato se je zgodil preobrat. Zahodne paradigme so se v trenutku spremenile. Kot ugotavlja Kruk: raketa „Orešnik“, s katero je bil napaden ukrajinski kompleks Južmaš v Dnjepropetrovsku in ki ga je spremenila v prah, Rusiji ponuja možnosti, ki jih prej ni imela. Nekdanji britanski obveščevalec pojasnjuje: „Orešnik je raketni sistem srednjega dosega, ki učinkovito preprečuje vse zahodne jedrske grožnje.
Navsezadnje, kot je priznal predsednik Putin, „orešček“, ki je bil izstreljen na vojaški objekt v Dnipropetrovsku, ni imel niti eksplozivnih konvencionalnih bojnih glav; kinetična in toplotna energija izstrelka je zadostovala za uničenje tovarne.
Z drugimi besedami: Rusija ni več postavljena pred izbiro „vse ali nič“. Moskva se je na ameriško eskalacijo odzvala s konvencionalnim sredstvom, ki je izjemno uničujoče in pred katerim ni obrambe.
Da bi bile stvari jasnejše, je Putin zahodne voditelje posvaril: “Če boste še enkrat napadli Rusijo, bomo odgovorili z napadom z orešnikom na vojaške objekte v vaši državi. Izdali bomo opozorilo, da se bodo civilisti lahko evakuirali. Ničesar ne morete storiti, da bi to preprečili. Nimate protiraketnega sistema, ki bi lahko ustavil raketni napad, ki se premika s hitrostjo 10 machov”.
Zahod se nenehno krči, ker ga vodijo norci iz hladne vojne
Ameriški politolog Phil Butler, ki je tudi avtor knjige „Putinovi pretorijanci“, trdi isto: zahodna hegemonija je obupana, ker so jo ustavili ukrepi Kremlja.
“Komični diktator iz Kijeva,” nadaljuje Butler, “zdaj prosi Zahod, naj sklene najboljši dogovor za Ukrajino. Le da nima ničesar, s čimer bi se lahko dogovoril.”
Tudi številni drugi znaki, ugotavlja ta politolog, kažejo, da se ukrajinski polom bliža koncu. “Ukrajina je izgubljena,” ugotavlja Butler, “ljudje lahko pozimi zmrznejo, mladih moških in žensk, ki bi se bili pripravljeni žrtvovati na oltarju domovine, pa ni več.”
Medtem Putin sestavlja nove koščke sestavljanke prihodnjega večpolarnega sveta. Ruski predsednik je na primer izjavil, da je Rusija pripravljena na nove velike projekte s Kazahstanom, ki je, ne smemo pozabiti, deveta največja država na svetu. Mimogrede, ta država je izjemno bogata z viri. Kazahstan ima med drugim največje svetovne zaloge urana, kroma, svinca in cinka ter se uvršča v prvo deseterico po zalogah premoga, železa in zlata.
Zdaj se Kazahstan, ki je bil doslej pod stalnim obleganjem Washingtona, obrača k Moskvi in gospodarskim obzorjem, ki jih ponuja BRICS.
Ko se bo vojna v Ukrajini končala, kar ni več daleč, bo jasno, da je Zahod izgubil še eno državo. Kot ugotavlja ameriški politolog: “V širšem smislu je strategija Kremlja skupaj z interesi Kitajske, Indije, Irana in celega seznama držav, ki si želijo večpolarnosti, sprožila učinek domin med norci iz hladne vojne.”
Navsezadnje je nemogoče ne opaziti, dodaja Butler, da se zahodni imperij nenehno krči, medtem ko „preostali svet“ nenehno raste.
Ali, kot ugotavlja ruski mislec Aleksander Dugin: “Po več kot petih stoletjih se je hegemonija Zahoda končala, človeštvo pa se je vrnilo v razmere, ki so vladale v obdobju pred nenadnim vzponom Zahoda. “Rusija je morda izgubila Zahod,” dodaja Dugin, “vendar je odkrila to, čemur so na Zahodu do nedavnega rekli ‘preostanek človeštva'”.
Z drugimi besedami: Zahodne elite bi se morale čim prej zbuditi iz kome in videti svet, kakršen je v resnici. To je pomemben nauk, ki se ga lahko zahodne elite naučijo iz lekcije “orešnik”.
“To je konec hegemonije Zahoda nad človeštvom,” pravi Dugin. V nasprotnem primeru bi to lahko bil konec Zahoda.
*** Prevod www.DeepL.com/Translator (free version) ***
—— izvirni prispevek https://lat.rt.rs/svet/120603-ukrtajinski-debakl-se-blizi-kraju-sta-je-zapad-mogao-da-nauci-oresnik/ ——
Ukrajinski debakl se bliži kraju: Šta je Zapad mogao da nauči iz lekcije “orešnik”?
5. dec 2024 07:00 | Obnovljeno: 5. dec 2024 07:00 Boris Nad
Kenanova doktrina se pretvorila u čitavu mrežu shvatanja, zasnovanih na arhetipskom uverenju da je Amerika jaka, a da je Rusija slaba. Američki neokonzervativci i zapadne obaveštajne službe do sada nisu uzimali u obzir nijedno drugo gledište – dok se nije pojavio “orešnik”
Decenijama se na Rusiju na Zapadu/SAD gledalo kao na “slabu silu”: kao na “Gornju Voltu, koja je, na nesreću, naoružana nuklearnim projektilima”. To je formulisano u čuvenoj sovjetskoj doktrini iz 1946, američkog diplomate i politikologa Džordža Kenana, prema kojoj SAD, po svaku cenu, nizom pritisaka, moraju da osujete “sovjetsku pretnju” kako bi izazvale unutrašnji kolaps Rusije.
Kenanova doktrina se pretvorila u čitavu mrežu shvatanja, zasnovanih na arhetipskom uverenju da je Amerika jaka, a da je Rusija slaba.
Američki neokonzervativci i zapadne obaveštajne službe do sada nisu uzimali u obzir nijedno drugo gledište.
“Američka spoljna politika nije mogla da prihvati mogućnost da je takva teza suštinski pogrešna”, konstatuje bivši britanski obaveštajac Alister Kruk, na sajtu “Fondacija strateške kulture”.
“Ovakav pristup je počivao na duboko usađenim kulturnim predrasudama umesto na racionalnim analizama, čak i kada su očigledne činjenice pokazivale da je stvarnost posve drugačija”.
Poslednjih godina, SAD su vršile pritisak na Rusiju isporukom naprednih sistema naoružanja Ukrajini, raspoređivanjem nuklearnih raketa srednjeg dometa sve bliže ruskim granicama i, nedavno, “dozvolom Kijevu” da Rusiju napadne raketama ATACMS.
Cilj je bio očigledan: da se Rusija natera na pregovore sa Kijevom i da prihvati zamrzavanje sukoba. Štaviše, američka strategija počivala je na ubeđenju da SAD mogu da se upuste u nuklearni rat sa Rusijom i da u njemu pobede.
Nagla promena paradigme
Onda je nastupio preokret. Zapadne paradigme su se u trenutku promenile. Kako primećuje Kruk: “Raketa ‘orešnik’, koja je korišćena za napad na ukrajinski kompleks ‘Južmaš’ u Dnjetropetrovsku i pretvorila ga u prašinu, pruža Rusiji mogućnosti kakve nije imala ranije”. Kako objašnjava bivši britanski obaveštajac: “‘Orešnik’ je raketni sistem srednjeg dometa, koji efikasno matira sve zapadne nuklearne pretnje”.
Uostalom, kao što je priznao predsednik Putin, “orešnik” koji je ispaljen na vojno postrojenje u Dnjepropetrovsku, nije ni imao čak ni eksplozivne konvencionalne bojeve glave; kinetička i toplotna energija projektila bila je dovoljna za uništenje fabrike.
Drugim rečima: Rusija više ne stoji pred izborom “sve ili ništa”. Moskva je na eskalaciju SAD odgovorila konvencionalnim sredstvom, koje je izuzetno razorno i od kojeg nema odbrane.
Da bi sve bilo jasnije, Putin je upozorio zapadne lidere: “Ako ponovo napadnete Rusiju, mi ćemo odgovoriti napadom ‘orešnikom’ na vojne objekte u vašoj zemlji. Daćemo upozorenje, kako bi civili mogli da se evakuišu. Ne možete ništa da učinite da to sprečite. Nemate protivraketni sistem koji može da zaustavi napad projektilom koji se kreće brzinom od 10 maha”.
Zapad se neprekidno smanjuje, jer ga vode ludaci iz Hladnog rata
Isto to konstatuje i američki politikolog Fil Batler, koji je i autor knjige “Putinovi pretorijanci”: zapadna hegemonija je očajna, jer je zaustavljena akcijama Kremlja.
“Komični diktator iz Kijeva”, nastavlja Batler, “sada traži od Zapada da postigne najbolji dogovor za Ukrajinu. Samo, on nema sa čime da se cenka”.
I mnogi drugi znaci, primećuje ovaj politikolog, govore da se ukrajinski debakl bliži kraju. “Ukrajina je izgubljena”, zaključuje Batler, “narod može da se smrzne tokom zime, a nema više ni mladića, ni devojaka koji su spremni da prinesu žrtvu na oltaru otadžbine”.
Za to vreme, Putin sklapa nove delove slagalice budućeg multipolarnog sveta. Na primer, ruski predsednik je izjavio da je Rusija spremna za nove velike projekte sa Kazahstanom, koji je, a to nipošto ne treba zaboraviti, po veličini deveta država u svetu. Inače, ova država je izuzetno bogata resursima. Između ostalog Kazahstan raspolaže sa najvećim svetskim rezervama uranijuma, hroma, olova i cinka, i svrstava se u prvih deset po rezervama uglja, gvožđa i zlata.
Sada se Kazahstan, koji se do sada nalazio pod stalnom opsadom Vašingtona, okreće Moskvi i ekonomskim horizontima koje nudi BRIKS.
Kada se okonča rat u Ukrajini, što više nije daleko, postaće očigledno da je Zapad izgubio još jednu zemlju. Kako zaključuje američki politikolog: “Gledano šire, strategija Kremlja, u kombinaciji sa interesima Kine, Indije, Irana, i čitave liste država koje žele multipolarnost, pokrenule su domino efekat među ludacima iz Hladnog rata”.
Uostalom, nemoguće je ne primetiti, dodaje Batler, da se zapadna imperija stalno smanjuje, dok “ostatak sveta” neprekidno raste.
Odnosno, kako primećuje ruski mislilac Aleksandar Dugin: “Posle više od pet vekova, hegemoniji Zapada došao je kraj, a čovečanstvo se vratilo u uslove koji su vladali u doba pre naglog uspona Zapada”. “Rusija je možda izgubila Zapad”, dodaje Dugin, “ali je otkrila ono što se na Zapadu sve do nedavno nazivalo ‘ostatkom čovečanstva'”.
Drugim rečima: zapadne elite bi trebalo da se što pre probude iz kome i sagledaju svet onakav kakav doista jeste. To je važna pouka koju zapadne elite mogu naučiti iz lekcije “orešnik”.
“Ovo je kraj hegemonije Zapada nad čovečanstvom”, kaže Dugin. U suprotnom, to bi mogao da bude kraj Zapada.
—— konec izvirnega prispevka ——
