Poslano 26.04.2023, 15:58:
Ambrožič Manica RTV Slovenija
Tavčar-Pirkovič Ana RTV Slovenija
Vida Petrovčič RTV Slovenija
MMC-uredniki@rtvslo.si
varuh@rtvslo.si
Ali Žerdin Delo
urednik@planet-tv.si
urednistvo@n1info.com
STA, notranjepolitično uredništvo
CC:
urednica@radiorogla.si
urednik@demokracija.si
Julian Višnjevac VAL Nautika
urednik@celjan.si
urednik@mariborinfo.com
urednik@novice.si
Matija Stepišnik Glavni urednik Večer
Slovenskim novinarjem v vednost in razmislek
1./Akademik prof.dr. Krešimir Pavelić, dr.med: Hrvaška mora čimprej izstopiti iz Svetovne zdravstvene organizacije:
2./Mislav Kolakušić (hrvaški delegat v Evropskem parlamentu) na mednarodni konferenci o Covid 19: “pandemija je uporabljena kot orožje, ki daje nesluteno moč nad državljani”:
https://fb.watch/k8R6LoH7qa/
3./Maryanne Demasi (raziskovalna novinarka): “Science is an ongoing search for truth & such truth has little to do with consensus”:
‘Scientific Consensus’ Is Nothing More Than Manufactured Consent
Tudi originalni prispevek:
Lp
mag. Vladimir Pirnat, dr.med.
===== Prispevek “Scientific Consensus – A Manufactured Construct” *** prevod narejen z www.DeepL.com/Translator (free version) *** =====
Znanstveno soglasje – izdelan konstrukt
Avtor 
Maryanne Demasi 21. April 2023
V nedavnem intervjuju je slavni astrofizik Neil deGrasse Tyson izrazil svoje znanstvene poglede na COVID-19 in dejal: “Zanima me samo soglasje” – besede, ob katerih bi se Nikolaj Kopernik in Galileo Galilei obračala v grobu.
Sklicevanje na “znanstveno soglasje” je polno težav, tako kot “znanost trdi”, “zaupajte znanosti” in drugi avtoritarni prijemi, ki so prevladovali v tej pandemiji.
Splošno sprejeta teorija, kot je teorija evolucije, je odvisna od soglasja, ki ga doseže znanstvena skupnost, vendar ga je treba doseči brez cenzure ali represije.
Aaron Kheriaty, sodelavec Centra za etiko in javno politiko, je nedavno dejal:
Znanost je nenehno iskanje resnice in taka resnica nima veliko skupnega s konsenzom. Vsak večji znanstveni napredek je povezan z izpodbijanjem soglasja. Tisti, ki zagovarjajo znanstveno soglasje namesto konkretnih eksperimentalnih ugotovitev, ne zagovarjajo znanosti, ampak strankarstvo.
Soglasje s cenzuro
Ni težko doseči znanstvenega soglasja, če zatrete nasprotne glasove.
Izvor COVID je klasičen primer. Sedemindvajset znanstvenikov je v reviji Lancet objavilo pismo, v katerem so obsodili “teorije zarote”, ki so namigovale, da virus nima naravnega izvora. Drugačna mnenja so bila cenzurirana na družbenih omrežjih in označena kot “dezinformacije”.
Šele zdaj, ko ameriško ministrstvo za energijo in FBI trdita, da je virus verjetno posledica uhajanja iz laboratorija v Wuhanu, so te razprave možne odkrito.
Drugi primer je Great Barringtona Declaration. Trije ugledni profesorji z univerz Harvard, Stanford in Oxford so nasprotovali zaprtju, ki bi po njihovem mnenju nesorazmerno škodovalo neprivilegiranim.
Toda nekdanji direktor NIH Francis Collins jih je zavrnil kot “obrobne epidemiologe” in prosil Anthonyja Faucija za “hitro in uničujočo odpravo” deklaracije.
Znanstveno soglasje je postalo izdelan konstrukt, ki ga narekujeta politika in moč.
Nedavna objava datotek Twitter razkriva, kako so se vladne agencije, velike tehnološke družbe, mediji in akademska sfera dogovarjali, da bi nadzorovali spletne vsebine in cenzurirali drugačne glasove ter tako ustvarili lažno predstavo o soglasju.
Eden od očitnih primerov je bil Virality Project Univerze Stanford, ki je združil elitne akademske kroge, strokovnjake za umetno inteligenco in podjetja družbenih medijev, da bi pod pretvezo boja proti dezinformacijam cenzurirali “resnične” zgodbe o poškodbah zaradi cepljenja.
Robert Malone, zdravnik in pionir tehnologije mRNA, je natančno povzel razmere, ko je dejal;
“Pravi problem so prekleti mediji in spletni velikani. Tisk in ti tehnološki akterji delujejo tako, da ustvarjajo in krepijo “soglasje” o izbranih in odobrenih pripovedih. To se nato uporabi kot orožje za napade na drugače misleče, vključno z visoko usposobljenimi zdravniki.”
Zaradi pandemije je to zahrbtno vedenje postalo bolj vidno, vendar se v resnici dogaja že dolgo časa – to bi vedel, saj sem bil v njem ujet.
Soglasje v mainstream medijih
Več kot desetletje sem bil televizijski voditelj v ABC-jevi vrhunski znanstveni oddaji Catalyst, moja naloga pa je bila raziskovati znanstvena vprašanja in po potrebi oporekati ortodoksiji.
ABC ne financira zasebna industrija, temveč javna blagajna, da bi se izognili pristranskosti, ki se pojavlja pri komercialnih mrežah. Tako sem vsaj mislil.
Pred nekaj leti se je moja uspešna kariera na ABC ustavila, ko so zagovorniki “znanstvenega konsenza” kritizirali več dokumentarcev, ki sem jih pripravil in v katerih sem podvomil v različne medicinske ortodoksije, kot so zdravila za zniževanje holesterola, prehranske smernice in pretirano predpisovanje zdravil.
V enem od dokumentarcev so se spraševali o vplivu dolgotrajne izpostavljenosti brezžičnim napravam (kot so iPadi, prenosni računalniki in pametni telefoni), ki oddajajo nizkofrekvenčno sevanje, na zdravje – opravili smo skrbni pregled in se lotili mučnega postopka pregleda programa glede pravne, uredniške in dejanske neoporečnosti.
V oddaji smo se spraševali, zakaj ima avstralski vladni organ za varnost pred sevanjem (ARPANSA) zastarele varnostne standarde in zakaj je izključil pomembne dokaze iz več pregledanih člankov neodvisnih znanstvenikov.
Oddaja je sprožila nevihto pritožb industrije telekomunikacijskih podjetij, regulativnega organa in agencije ARPANSA, ki so se vsi pripravljali na največjo uvedbo brezžičnega omrežja v državi doslej.
Strokovnjaki iz panoge so se pojavili v senci, mediji pa so jim ustregli in nekritično poročali o kritikah programa, medtem ko so ignorirali tiste, ki so ga zagovarjali. Vplivi industrije na znanost niso bili upoštevani.
Kritiki so se pritoževali, da sem dal težo “obrobnemu” stališču, ki ni bilo podprto z znanostjo. Z besedo “obrobno” so imeli v mislih Devro Davis, profesorico epidemiologije na Univerzi v Pittsburghu, ki je imela ugledno kariero v Nacionalni akademiji znanosti in Nacionalnem raziskovalnem svetu.
ABC je popustil neusmiljenemu pritisku in me suspendiral z radijskih dolžnosti, saj je ugotovil, da sem dala prednost “stališčem, ki izpodbijajo znanstveno soglasje“.
Z “znanstvenim konsenzom” so mislili na stališče ARPANSA, organizacije, ki sem jo kritiziral zaradi ohlapnih predpisov.
Na koncu je ABC program prepovedala in “prestrukturirala” oddelek z odpuščanjem osebja. Kar je bila po mnenju mreže hitra rešitev, je imelo resne in daljnosežne posledice.
Ne le, da bi to prihodnje novinarje odvrnilo od dvomov o ortodoksnosti, temveč je bilo tudi srhljivo sporočilo, da bo ABC podlegla pritiskom industrije in dala prednost znanstvenemu soglasju.
Mislim, da je Michael Crichton – zdravnik, producent in pisatelj – to najbolje pojasnil, ko je leta 2003 predaval o znanosti, politiki in soglasju;
Menim, da je znanost o soglasju izjemno škodljiv pojav, ki bi ga bilo treba na hladnem ustaviti. Zgodovinsko gledano je bila trditev o konsenzu prvo zatočišče lopovov; to je način, kako se izogniti razpravi s trditvijo, da je zadeva že rešena.
Nadaljeval je:
Konsenz je stvar politike….Največji znanstveniki v zgodovini so postali veliki prav zato, ker so kršili konsenz. Znanost o soglasju ne obstaja. Če gre za konsenz, to ni znanost. Če je to znanost, to ni soglasje. Pika.
Avtor
Maryanne Demasi
Maryanne Demasi is an investigative medical reporter with a PhD in rheumatology, who writes for online media and top tiered medical journals. For over a decade, she produced TV documentaries for the Australian Broadcasting Corporation (ABC) and has worked as a speechwriter and political advisor for the South Australian Science Minister. Her work can be accessed on her website at maryannedemasi.com.