Deindustrializacija<\/h5>\n
V ve\u010djem delu zadnjih 50 let se je Evropa sistemati\u010dno razgrajevala tako v gospodarskem kot v kulturnem smislu. Sprejete so bile zakone, predpisi in uredbe, ki so bili sovra\u017eni do fosilnih goriv in jedrske energije. Strogi podnebni in okoljski standardi le pove\u010dujejo proizvodne stro\u0161ke, hkrati pa zmanj\u0161ujejo konkuren\u010dnost evropskih izvoznih izdelkov.<\/p>\n
Zaradi vse stro\u017eje zakonodaje je veliko proizvodnih podjetij zaprlo svoje obrate v Evropi in se preselilo na Kitajsko<\/a> in v ZDA<\/a>, da bi izkoristila cenej\u0161o energijo in manj regulativnih omejitev. Globalizacija ter cenej\u0161a delovna sila in proizvodni stro\u0161ki so privabili evropska podjetja. Regulativne obremenitve so imele resni\u010dne posledice na stro\u0161ke: po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) notranje ovire na enotnem trgu EU ustrezajo 45-odstotni carini na blago in 110-odstotni carini na storitve. Robert Bryce je napisal odli\u010den \u010dlanek<\/a> o deindustrializaciji Evrope.<\/p>\n Electricity2024-Analysisandforecastto2026<\/a><\/p>\n \u017de pred rusko invazijo na Ukrajino so bili stro\u0161ki energije v EU vi\u0161ji kot drugod. Evropsko energetsko krizo je \u0161e poslab\u0161al zadnji udarec, ki je bil posledica izgube poceni plina iz plinovoda po uvedbi zahodnih sankcij<\/a> proti Rusiji po izbruhu vojne v Ukrajini. Zanimivo je, da je bila mo\u010dna gospodarska rast Nem\u010dije \u2013 in s tem tudi Evrope \u2013 od 60. let 20. stoletja naprej v dolo\u010deni meri odvisna<\/a> od oskrbe s poceni ruskim plinom. Po podatkih IEA so bile do konca leta 2024 povpre\u010dne cene elektri\u010dne energije za energetsko intenzivne industrijske porabnike v EU pribli\u017eno dvakrat vi\u0161je kot v ZDA in 50 % vi\u0161je kot na Kitajskem. Evropska unija ni le mo\u010dno odvisna od uvoza energije, temve\u010d je tudi kriti\u010dno odvisna od uvoza redkih zemeljskih kovin in polprevodnikov iz Kitajske in drugih azijskih dr\u017eav.<\/p>\n Evropske inovacije in vrhunska tehnologija \u017ee desetletja zaostajajo<\/a> za ZDA in Kitajsko. Ni niti enega<\/a> evropskega tehnolo\u0161kega velikana, ki bi bil primerljiv z Googlom ali Alibabo.<\/p>\n Vse to je povzro\u010dilo resen in sistemski upad industrije ter popolnoma ni\u010delno sposobnost celine, da bi, metafori\u010dno re\u010deno, \u00bbprejela udarec\u00ab.<\/p>\n …<\/strong><\/p>\n Mnenj o tem, na kak\u0161ni ravni se bo ustavila cena nafte, je toliko, kolikor je ladij, ki mirujejo v Perzijskem zalivu. S potekom vojne ter pojavom vi\u0161jih cen in pomanjkanja bomo pri\u010da tudi novim iskanjem nafte, ponovnemu zagonu starih rafinerij in dr\u017eavam, ki bodo storile vse, kar je v njihovi mo\u010di, da si zagotovijo dobavitelje.<\/p>\n David Murrin, znani analitik mednarodnih zadev, meni, da bo cena nafte v naslednjih nekaj mesecih dosegla 350 dolarjev za sod\u010dek. Vendar to predpostavlja, da bo nekdo pripravljen pla\u010dati to ceno. Drugi analitik, Doomberg, meni, da tudi \u010de bi cena nafte dosegla 200 dolarjev za sod\u010dek, pri tej ceni ni dovolj povpra\u0161evanja po nafti, zato ne bo ostala tako visoka tako dolgo.<\/p>\n HUD UPLIV \u2014 Evropa:<\/p>\n …<\/strong><\/p>\n Evropska unija je zaradi spora v Zalivu pozvala k var\u010devanju z energijo in Evropejce poziva, naj delajo od doma ter manj vozijo in letijo. Kot sem \u017ee rekel, komisar EU za energetiko Dan J\u00f8rgensen pravi, da se ta kriza ne bo kon\u010dala, \u010detudi bi se vojna kon\u010dala jutri. To pomeni, da se Evropa \u0161e dolgo ne bo vrnila v normalno stanje. \u010ceprav zaenkrat \u0161e ni neposrednega pomanjkanja zalog, sta dizel in letalsko gorivo \u017ee pod pritiskom. Seveda je trenutno proti 26 od 27 dr\u017eav \u010dlanic EU spro\u017een postopek za ugotavljanje kr\u0161itve, ker niso izvedle pravil trga z elektri\u010dno energijo.<\/p>\n Resnica je, da je evropsko omre\u017eje tako zastarelo, da ne more obvladati niti tistih obnovljivih virov energije, ki so jih \u017ee zgradili \u2013 120 GW projektov \u010diste energije je v nevarnosti, da bodo ostali neizkori\u0161\u010deni.<\/p>\n Toda to vam evropski komisar za energetiko J\u00f8rgensen ne pove:<\/p>\n To ni problem konflikta v Zalivu.<\/a><\/strong><\/em> To je najbolj predvidljiva energetska katastrofa od naftnega embarga v 70. letih \u2013 le da si jo je tokrat Evropa povzro\u010dila sama. Ko sem na univerzi \u0161tudiral ekonomijo in gospodarsko zgodovino, so nas u\u010dili, da so v gospodarski evoluciji \u010dlove\u0161tva potekale progresivne revolucije. Bila je kmetijska revolucija, ki ji je sledila industrijska revolucija, nato pa v drugi polovici 20. stoletja revolucija storitev. Vsaka dr\u017eava je morala preiti skozi vsako revolucijo, da bi postala bogatej\u0161a in naprednej\u0161a. Cilj je bil, da gospodarstvo postane \u00bbgospodarstvo storitev\u00ab, kjer se proizvajajo storitve in ne blago ali hrana. https:\/\/spia.princeton.edu\/news\/manufacturing-isnt-only-way-poor-countries-can-develop<\/a><\/p>\n Nau\u010dili so nas, da je globalizacija omogo\u010dila makro delitev dela \u2013 da naj dr\u017eave, ki so bile bolj\u0161e v proizvodnji hrane, proizvajajo izklju\u010dno hrano. Dr\u017eave s poceni delovno silo naj bi bile na\u0161e tovarne, dr\u017eave z inteligentnimi intelektualci pa naj bi vodile banke, zavarovalnice in tehnolo\u0161ka podjetja \u2013 tj. storitve.<\/p>\n Zanimivo je bilo, da je ta razvojna teorija popolnoma nasprotovala temu, kar so me nau\u010dili v predmetu mednarodnih odnosov o nacionalni varnosti.<\/p>\n Nacionalna varnost ni mitologija, ampak izhaja iz \u0161ole realizma (v nasprotju z idealizmom), kjer ima ekonomska razprava o oro\u017eju in maslu resni\u010dne posledice \u2013 ali porabi\u0161 denar za izdelavo oro\u017eja ali za proizvodnjo masla? https:\/\/www.investopedia.com\/ask\/answers\/08\/guns-butter.asp<\/a><\/p>\n V okviru paradigme nacionalne varnosti sta potrebni resni\u010dno obe stvari. To ne more biti igra z ni\u010delnim izidom. Da bi dr\u017eava dosegla resni\u010dno varnost, potrebuje lastne tovarne, ki proizvajajo oro\u017eje za za\u0161\u010dito prebivalstva in meja. Potrebuje tudi neodvisen vir hrane, da se zagotovi, da prebivalstvo ne bo stradalo, \u010de sosednje dr\u017eave prenehajo z dobavo hrane.<\/p>\n V okviru nacionalne varnosti so potrebne progresivne revolucije gospodarskega razvoja, vendar se nikoli ne nadome\u0161\u010dajo med seboj. V okviru idealizma se nadome\u0161\u010dajo med seboj, gospodarske dejavnosti, ki nam v na\u0161em okolju niso v\u0161e\u010d (na primer proizvodnja redkih zemelj), pa je treba preseliti v drugo dr\u017eavo, ki nima te\u017eav z onesna\u017eevanjem svojih rek in jezer.<\/p>\n V zadnjih 30 letih idealisti\u010dnega vodstva v Evropi in v manj\u0161i meri v Ameriki smo v druge dr\u017eave, ki so dale\u010d stran in izven na\u0161ih misli, izselili ne le na\u0161e klicne centre, ampak tudi na\u0161e oro\u017eje, maslo, tovarne in proizvodnjo energije.<\/p>\n Pod pritiskom Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) in fanatizmom EU se je Evropa deindustrializirala pod nekak\u0161nim utopi\u010dnim ciljem Net Zero in Carbon-Free. Amerika je patruljirala po svetovnih oceanih, zagotavljala varno plovbo za vse in ustvarjala liberalni svetovni red, ki se zdaj krha, saj Amerika spoznava, da je v resnici le financirala evropsko socialno dr\u017eavo. Tudi Ameriko so zapeljale sirene Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) in zgradila je ogromno storitveno industrijo, v \u0161kodo industrijske revolucije, ki je omogo\u010dila to storitveno revolucijo \u2013 kot so rudarjenje premoga, proizvodnja jekla in tovarne. Vendar je Amerika na sre\u010do razdeljena dr\u017eava in kljub idealizmu nekaterih politikov je bilo veliko realistov, ki so razumeli, da bi globalizacija, kot jo izvaja Evropa, pomenila konec Amerike. Amerika ima vsaj nekaj neodvisnosti \u2013 nekaj sposobnosti, da prenese tisto, kar prihaja.<\/p>\n To, verjamem, je napetost, ki se danes odvija v realnem \u010dasu: Evropa je skoraj vse izselila, v upanju, da bo gospodarstvo, temelje\u010de na storitvah, zadostovalo za pre\u017eivetje. Amerika, zlasti pod Trumpom v obeh mandatih, se je obdr\u017eala in spodbujala rast industrializacije. A bojim se, da to ni dovolj. Globalizacija je muhasta ljubica. Obrnila se je proti tistim, ki so jo najbolj obo\u017eevali.<\/p>\n Dobrodo\u0161li v obvezno Net Zero in Lockdown 2.0 \u2013 vse to so povzro\u010dili politiki, ekonomisti in intelektualci, ki niso razumeli, da mora biti vedno tako: oro\u017eje IN maslo.<\/p>\n Vir (celoten tekst): https:\/\/www.malone.news\/p\/dire-straits-part-3-chapter-3<\/a><\/em><\/p>\n *** Prevod www.DeepL.com\/Translator<\/a> (free version) ***<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/delinaprej.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/1dbe0886-9931-4989-a10d-90d7e73acc67_938x522-300x167.png\")
<\/a><\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/delinaprej.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/9c8e56d8-6a1a-4915-90bb-d52413bb4f04_938x492-300x157.png\")
<\/a>Cene nafte<\/h5>\n
\n
Zaklju\u010dek<\/h5>\n
![\"\"](\"https:\/\/delinaprej.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/5075e748-a2e3-45ec-9c2e-d5f122c085b8_938x524-300x168.png\")
<\/a><\/p>\n\n
\nTo je evropski politi\u010dni neuspeh, prikrit kot vi\u0161ja sila.<\/em><\/strong>
\nZaradi zaprtja zaradi COVID-a so vam rekli, naj ostanete doma.<\/em><\/strong>
\nZaradi zaprtja zaradi energije vam pravijo, naj ostanete doma.<\/em><\/strong>
\nIsta navodila. Druga\u010den izgovor.<\/em><\/strong>
\nV obeh primerih je bila kriza resni\u010dna. Vzrok so ustvarili isti ljudje.<\/em><\/strong><\/p>\n
\nV zadnjih nekaj tednih, ko sem raziskoval za ta \u010dlanek, sem se za\u010del spra\u0161evati, kako smo pri\u0161li do tega. Kaj je Zahod naredilo tako ranljivega. Pravzaprav, svet tako ranljivega. Odgovora na to ne poznam. Imam pa eno misel, ki k temu prispeva.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/delinaprej.eu\/wp-content\/uploads\/2026\/04\/2ad03ee9-8695-48ef-9ee5-bcad29681876_936x594-300x190.png\")
<\/a><\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/delinaprej.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/NoAI_sl_en-300x267.png\")
<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"