{"id":3162,"date":"2023-08-05T18:13:39","date_gmt":"2023-08-05T16:13:39","guid":{"rendered":"https:\/\/delinaprej.eu\/?p=3162"},"modified":"2023-08-05T18:15:18","modified_gmt":"2023-08-05T16:15:18","slug":"po-neurju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/2023\/08\/05\/po-neurju\/","title":{"rendered":"PO NEURJU … \ud83c\uddf8\ud83c\uddee"},"content":{"rendered":"

Ljudje<\/h4>\n

\"\"Mimi Zajc<\/em><\/a>
\n04.08.2023, 09:41<\/em><\/p>\n

Dragi sodr\u017eavljani, kjerkoli ste<\/em><\/p>\n

Nimam besed, s katerimi bi lahko izrazila, kako te\u017eko mi je ob vsej tej vodi, ki za seboj pu\u0161\u010da razdejanje. Vse, kar ta trenutek lahko storim je, da so\u010dustvujem z vsemi, ki se borite z vodo, vas je strah no\u010di, z vsemi, ki ste izgubili ljubljene ali domove, z vsemi, ki ste prisko\u010dili na pomo\u010d in ste ljudem v oporo.<\/em><\/p>\n

Za take izgube, kot jih Slovenci do\u017eivljamo sedaj ni besed tola\u017ebe, vsaj sama jih ne najdem. Trenutno mi je jasno, da tola\u017ebe ne potrebuje nih\u010de. Vsak od nas ima vedno znova pravico, da se ob taki nesre\u010di sesuje, zjo\u010de, jezi, benti.<\/em><\/p>\n

In nato ima vsak vedno znova in znova mo\u017enost, da vstane in re\u010de kot toliko rodov pred njim: GREM NAPREJ. Vedno znova Slovenci do\u017eivljamo te\u017eke trenutke, ko mislimo, da ne bo \u0161lo ve\u010d in vedno se poberemo, si pogledamo v o\u010di in vemo. ZMOGLJI BOMO.<\/em><\/p>\n

Ne najdem besed tola\u017ebe, vem pa, da imamo v sebi iskrico, ki \u017eari in se spreminja v plamen notranjega vedenja:<\/em><\/p>\n

MI SE \u0160E NISMO VDALI. MI \u0160E ZMOREMO. ZMOREMO VEDNO ZNOVA, VEDNO ZNOVA OD ZA\u010cETKA IN USTVARJAMO NOVO DOBO SKUPAJ.<\/em>
\nMI PONOVNO DOJEMAMO, DA \u017dIVIMO MED ISKRENIMI LJUDMI. PRAVIMI, SR\u010cNIMI, POVEZANI.<\/em><\/p>\n

SLOVENKE IN SLOVENCE JE NESRE\u010cA VEDNO ZDRU\u017dILA. BOLJ JE HUDO, BOLJ SI ZNAMO POMAGATI. VEDNO MANJ JE DELITEV, SMO LE MI, SKUPAJ, MI, SAMI, LJUDJE, POVEZANI. NE \u010cAKAMO NA TISTE, KI SO NAS PRODALI.<\/em>
\nMI SAMI SI USTVARJAMO NOV ZA\u010cETEK ENOTNI, ZDRU\u017dENI, SO\u010cUTNI, ZAVEDAJO\u010c SE LASTNE MO\u010cI, ODLO\u010cNI IN ODLO\u010cENI.<\/em><\/p>\n

NE GLEDE NA TO, KAKO TE\u017dAK JE TA TRENUTEK, LJUDJE, VSE MINE. NOBENA, \u0160E TAKO HUDA STVAR, NE TRAJA VE\u010cNO.<\/em>
\nZA DE\u017dJEM VEDNO POSIJE SONCE. MI GA \u010cAKAMO \u017dE NEKAJ DNI. IN DO\u010cAKALI GA BOMO.<\/em>
\n\u010ce kdorkoli potrebuje pomo\u010d, bom pomagala. Pokli\u010dite.<\/em><\/p>\n

* * *<\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

Vir: Stela Haus<\/a><\/em><\/p>\n

* * *<\/p>\n

https:\/\/delinaprej.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/08\/PoNeurju.mp4<\/a><\/video><\/div>\n

Vir: Gorska Re\u0161evalna Zveza Slovenije<\/a><\/em><\/p>\n

* * *<\/p>\n

<\/h4>\n

Tisti, ki naj bi delali za ljudi (ki jih pla\u010dujejo) …<\/h4>\n

\"\"Mimi Zajc<\/em><\/a>
\n05.08.2023, 10:22<\/em><\/p>\n

SAJ NI RES, PA JE…<\/em><\/strong><\/p>\n

Uvod<\/em>
\nTole informacijo oziroma dejstvo sem napisala iz enega samega razloga. Da nam bo jasno, da smo sami, mi vsi Slovenci, odgovorni za svojo sedanjost in prihodnost. Kdor se \u0161e zana\u0161a na oblast…<\/em>
\nTe\u017eko je razumeti, res te\u017eko. Naj bi bila ta oblastna opcija \u00bbljudska\u00ab?<\/em>
\nSvobo.da, Levica, SD in Golob? In Ur\u0161ka Klako\u010dar Zupan\u010di\u010d? In Nata\u0161a Pirc Musar?<\/em>
\nOni niso vedeli, da je Vlada Slovenija reducirala sredstva za zmanj\u0161evanje poplavne ogro\u017eenosti za 160 milijonov evrov? Ali vsaj vedo, koliko so na\u0161ega denarja dali v EU za Ukrajino in direktno Ukrajini? Za v naprej izgubljeno vojno?<\/em>
\nTo spra\u0161ujem tudi vas, tiste, ki jih \u0161e zagovarjate. Taki in podobni sklepi so izdaja Slovenije in niso ni\u010d druga\u010dni kot tisti pod oblastjo prej\u0161njega PV Janeza Jan\u0161e.<\/em><\/p>\n

Torej:<\/em>
\nVlada RS je na 58. seji 10. 7. 2023 potrdila je tudi predlog spremembe Na\u010drta za okrevanje in odpornost, ki sledi bistvenim spremembam okoli\u0161\u010din, potem ko ga je julija 2021 potrdil Svet Evropske unije.<\/em>
\nEna od odlo\u010ditev:<\/em>
\n“Zmanj\u0161evanje poplavne ogro\u017eenosti ter zmanj\u0161evanje tveganja za druge podnebno pogojene nesre\u010de\u00ab – Po dodatno zbranih informacijah vlada ocenjuje, da se tudi na\u010drtovani projekti za krepitev protipoplavne za\u0161\u010dite, predvideni za financiranje iz povratnega dela sredstev mehanizma, ne izvajajo po na\u010drtovani \u010dasovnici. Ker gre za kompleksne projekte tako z vidika priprave kot tudi izvedbe, vlada predlaga, da nalo\u017ebo tudi v povratnem delu izvede v manj\u0161em obsegu, ki je ob identificiranih tveganjih za pravo\u010dasno izvedbo realno izvedljiv. Predlaga, da se za to podro\u010dje zagotovi okvirno 120 milijonov evrov povratnih sredstev in ne 280 milijonov evrov kot sprva predvideno. Projekti, ki ne bodo izvedeni v okviru na\u010drta, bodo podprti predvidoma z doma\u010dimi viri in po lastni \u010dasovnici.”<\/em>
\nVe\u010d lahko preberete na <\/em>
\nhttps:\/\/www.gov.si\/novice\/2023-07-10-58-redna-seja-vlade-republike-slovenije\/<\/em><\/a>
\nhttps:\/\/www.gov.si\/zbirke\/projekti-in-programi\/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost\/prilagoditev-nacrta\/<\/em><\/a><\/p>\n

POTREBUJEMO LE ZAVEST, DA ZMOREMO SAMI. NOBENA OBLAST NAS NE BO “RE\u0160ILA”.<\/em><\/p>\n

\"\"<\/a><\/p>\n

* * * Dodatki * * *<\/strong><\/p>\n

58. redna seja Vlade Republike Slovenije<\/h5>\n

10. 7. 2023<\/p>\n

Vlada nadaljuje pripravo prora\u010dunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Danes je sprejela razrez prora\u010dunskih izdatkov po ministrstvih. Potrdila je tudi predlog spremembe Na\u010drta za okrevanje in odpornost, ki sledi bistvenim spremembam okoli\u0161\u010din, potem ko ga je julija 2021 potrdil Svet Evropske unije.<\/p>\n

https:\/\/arhiv.mm.gov.si\/vlada\/mRG\/230710NKsevl.mp4<\/a><\/video><\/div>\n

 <\/p>\n

Vlada dolo\u010dila razrez prora\u010dunskih izdatkov za leti 2024 in 2025<\/h6>\n

Vlada nadaljuje pripravo prora\u010dunskih dokumentov za leti 2024 in 2025. Danes je sprejela razrez prora\u010dunskih izdatkov po ministrstvih. Skupni odhodki bodo leta 2024 zna\u0161ali 15,2 milijarde evrov, leta 2025 pa 15,9 milijarde evrov. To omogo\u010da naslavljanje klju\u010dnih prioritet v prihodnjem obdobju, hkrati pa vlada sledi fiskalnim pravilom, ki bodo prihodnje leto znova za\u010dela veljati.<\/p>\n

Ministrstvo za finance je pri pripravi predloga sprememb dr\u017eavnega prora\u010duna za leto 2024 in predloga prora\u010duna za leto 2025 upo\u0161tevalo zadnje makroekonomske napovedi, ki jih je v okviru spomladanske gospodarske napovedi pripravil Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), zakonske in druge obveznosti dr\u017eave ter fiskalna pravila, ki bodo prihodnje leto znova za\u010dela veljati.<\/p>\n

Leta 2024 bodo odhodki za pribli\u017eno 300 milijonov evrov ni\u017eji, kot je bilo na\u010drtovano v dr\u017eavnem prora\u010dunu za leto 2024, ki ga je dr\u017eavni zbor sprejel novembra lani. To zni\u017eanje sledi cilju zni\u017eanja javnofinan\u010dnega primanjkljaja pod referen\u010dno vrednost treh odstotkov bruto doma\u010dega proizvoda v letu 2024 in nadaljnjemu postopnemu zni\u017eevanju primanjkljaja v prihodnjih letih, kot to zahteva preudarno vodenje javnih financ.<\/p>\n

Kljub rahlemu zni\u017eanju prora\u010dunskih odhodkov v letu 2024 glede na \u017ee sprejeti prora\u010dun pa bodo odhodki \u0161e vedno na zelo visoki ravni, saj bodo pribli\u017eno 10 odstotkov vi\u0161ji od realizacije v letu 2022 oziroma ve\u010d kot 50 odstotkov vi\u0161ji od predkoronskega leta 2019. Tak\u0161na raven omogo\u010da naslavljanje klju\u010dnih razvojnih izzivov in prioritet vlade v prihodnjem obdobju, a ob racionalni rabi javnih sredstev. Za investicijske projekte bo ob tem klju\u010dno uspe\u0161no kori\u0161\u010denje evropskih kohezijskih sredstev in sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.<\/p>\n

Ministrstva bodo do konca avgusta pripravila predloge svojih finan\u010dnih na\u010drtov, vlada pa bo prora\u010dunske dokumente kot obi\u010dajno sprejela in poslala v dr\u017eavni zbor do konca septembra. Takrat bosta znana tudi kon\u010dna ocena prora\u010dunskih prihodkov in na\u010drtovan prora\u010dunski primanjkljaj, saj bo septembra UMAR objavil jesensko makroekonomsko napoved.<\/p>\n

Vlada prora\u010dunske dokumente pripravlja z zavedanjem, da bomo morali v prihodnjih letih spet preudarno upravljati s prora\u010dunskimi sredstvi. Financiranje vseh \u017eelja ni dolgoro\u010dno javnofinan\u010dno vzdr\u017eno ter v dobrobit dr\u017eave in dr\u017eavljanov.<\/p>\n

Vir: Ministrstvo za finance<\/p>\n

Vlada je potrdila predlog spremembe Na\u010drta za okrevanje in odpornost<\/h6>\n

Vlada je potrdila predlog spremembe Na\u010drta za okrevanje in odpornost, ki sledi bistvenim spremembam okoli\u0161\u010din, potem ko ga je julija 2021 potrdil Svet Evropske unije. Vlada bo predlog spremembe na\u010drta posredovala v formalno uskladitev in potrditev v Bruselj do konca tedna.<\/p>\n

Na\u010drt za okrevanje in odpornost (na\u010drt) je nacionalni program ukrepov (reform in nalo\u017eb), namenjen bla\u017eitvi posledic pandemije covida-19 v Sloveniji. Je podlaga za kori\u0161\u010denje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (mehanizem), ki je finan\u010dno najobse\u017enej\u0161i del evropskega sve\u017enja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU.<\/p>\n

Po izra\u010dunih, ki jih je lani junija objavila Evropska komisija (EK), bo lahko Slovenija iz mehanizma do konca leta 2026 koristila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde, kot je bilo predvideno ob potrditvi na\u010drta. V okviru na\u010drta bo Slovenija za ukrepe, ki bodo prispevali k ciljem evropskega na\u010drta REPowerEU za zmanj\u0161anje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospe\u0161itev zelenega prehoda, koristila tudi dodatnih 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami in 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomo\u010d dr\u017eavam \u010dlanicam pri spopadanju z negativnimi posledicami brexita.<\/p>\n

Potem ko je vlada 16. marca letos sprejela izhodi\u0161\u010da za pripravo predloga prilagoditve na\u010drta, je Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost v sodelovanju z ministrstvi nadaljeval z neformalnim usklajevanjem vsebin s predstavniki EK. V tem procesu smo dodatno preverili predvsem \u010dasovni vidik izvedbe nalo\u017eb. Prav tako je bilo s ciljem uskladitve vsebin za novo poglavje REPowerEU izvedeno javno posvetovanje z dele\u017eniki, na posebnem dogodku pa so bila zainteresirani javnosti predstavljena izhodi\u0161\u010da za prilagoditev ukrepov zaradi zmanj\u0161anja razpolo\u017eljivih nepovratnih sredstev.<\/p>\n

Na podlagi dodatno zbranih informacij in usklajevanj je vlada pripravila kon\u010dni predlog spremembe na\u010drta, s katerim ne posega v osnovni koncept na\u010drta. V procesu priprave spremembe si je predvsem prizadevala, da v na\u010drtu ohrani nalo\u017ebe, ki bodo lahko v najve\u010dji meri sledile na\u010drtovani tesni \u010dasovnici in tako generirale prihodke v dr\u017eavni prora\u010dun.<\/p>\n

Vlada v reformnem delu na\u010drta \u0161e vedno naslavlja vse izzive, opredeljene v priporo\u010dilih Sveta Evropske unije za leta 2019, 2020 in 2022. Reformni ukrepi, ki naslavljajo ta priporo\u010dila, so namre\u010d med pogoji za priliv sredstev za okrevanje in odpornost. Mejnikov in ciljev, vezanih na reforme, dr\u017eave \u010dlanice ne moremo spreminjati, lahko pa Evropski komisiji predlagamo dolo\u010den zamik \u010dasovnice oziroma prestavitev v kasnej\u0161i obrok, a zgolj ob ustrezni argumentaciji.<\/p>\n

Vlada je pri pripravi predloga spremembe na\u010drta upo\u0161tevala tudi obvezni prispevek na\u010drtovanih ukrepov k podnebnim in digitalnim ciljem.<\/p>\n

Klju\u010dne razlike med izhodi\u0161\u010dnim in kon\u010dnim predlogom sprememb na\u010drta so pri treh nalo\u017ebah:<\/p>\n

    \n
  1. \u00bbOzelenitev izobra\u017eevalne infrastrukture v Sloveniji\u00ab – Po ponovni preverbi in prejemu zagotovil s strani Univerze v Ljubljani oziroma Medicinske fakultete, da projekt Kampus Vrazov trg te\u010de po na\u010drtovani \u010dasovnici in da bo projekt izveden v \u010dasovnem okviru na\u010drta, torej do sredine leta 2026, se je vlada odlo\u010dila, da projekt ostane del na\u010drta.<\/li>\n
  2. \u00bbU\u010dinkovita obravnava nalezljivih bolezni\u00ab – Ob potrditvi nalo\u017ebe je bil del na\u010drta tudi projekt gradnje nove infekcijske klinike v Mariboru. \u010casovnica izvedbe projekta se ob\u010dutno zamika in obstaja resno tveganje njegove izvedbe do sredine leta 2026, kar bi zaradi nedoseganja mejnikov in cilja, povezanih z nalo\u017ebo, ogrozilo priliv evropskih sredstev za okrevanje in odpornost. Po oceni \u010dasovnega tveganja nalo\u017ebe je vlada sprejela odlo\u010ditev, da projekt izlo\u010di iz na\u010drta in da ga izvede v okviru prilagojene \u010dasovnice s sredstvi iz doma\u010dih virov.<\/li>\n
  3. \u00bbZmanj\u0161evanje poplavne ogro\u017eenosti ter zmanj\u0161evanje tveganja za druge podnebno pogojene nesre\u010de\u00ab – Po dodatno zbranih informacijah vlada ocenjuje, da se tudi na\u010drtovani projekti za krepitev protipoplavne za\u0161\u010dite, predvideni za financiranje iz povratnega dela sredstev mehanizma, ne izvajajo po na\u010drtovani \u010dasovnici. Ker gre za kompleksne projekte tako z vidika priprave kot tudi izvedbe, vlada predlaga, da nalo\u017ebo tudi v povratnem delu izvede v manj\u0161em obsegu, ki je ob identificiranih tveganjih za pravo\u010dasno izvedbo realno izvedljiv. Predlaga, da se za to podro\u010dje zagotovi okvirno 120 milijonov evrov povratnih sredstev in ne 280 milijonov evrov kot sprva predvideno. Projekti, ki ne bodo izvedeni v okviru na\u010drta, bodo podprti predvidoma z doma\u010dimi viri in po lastni \u010dasovnici.<\/li>\n<\/ol>\n

    Slovenija tako EK predlaga manj\u0161o porabo povratnih sredstev, in sicer v vi\u0161ini 545 milijonov evrov in ne ve\u010d 705 milijonov evrov kot na\u010drtovano ob potrditvi na\u010drta.<\/p>\n

    Tudi za druge vsebine, ki bodo umaknjene iz na\u010drta in za katere bo ocenila, da so pomembne za okrevanje Slovenije, bo vlada iskala mo\u017enosti za financiranje iz drugih virov.<\/p>\n

    S ciljem kakovostne priprave in uskladitve klju\u010dnih reform, izvedbe nalo\u017eb ter pospe\u0161itve pla\u010dil na\u010drtovanih obrokov iz evropske blagajne vlada EK predlaga tudi prestavitev dolo\u010denih mejnikov in ciljev iz za\u010detnih obrokov v kasnej\u0161e.<\/p>\n

    Vlada dokon\u010dno potrditev predloga spremembe na\u010drta s strani Sveta Evropske unije pri\u010dakuje letos jeseni.<\/p>\n

    Vir: Ministrstvo za finance<\/p>\n

    * * *<\/p>\n

     <\/p>\n

    Prilagoditev Na\u010drta za okrevanje in odpornost<\/h5>\n
    Vlada Republike Slovenije je potrdila predlog spremembe Na\u010drta za okrevanje in odpornost.<\/h6>\n

    Vsebina spletnega mesta bo a\u017eurirana po potrditvi spremembe s strani Sveta Evropske unije.<\/p>\n

    Na\u010drt za okrevanje in odpornost je nacionalni program ukrepov (reform in nalo\u017eb), namenjen bla\u017eitvi gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 v Sloveniji. Je podlaga za kori\u0161\u010denje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je finan\u010dno najobse\u017enej\u0161i del evropskega sve\u017enja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU. Od potrditve slovenskega na\u010drta s strani Sveta EU julija 2021 so nastale okoli\u0161\u010dine, ki bistveno vplivajo na njegovo izvedbo. S tem namenom bo vlada v predlagala prilagoditev na\u010drta.<\/p>\n

    REPowerEU<\/h6>\n

    Slovenija za doseganje ciljev evropskega na\u010drta REPowerEU<\/a> za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospe\u0161itev zelenega prehoda na\u010drtuje oblikovanje novega poglavja Na\u010drta za okrevanje in odpornost.<\/p>\n

    Skladno z veljavno spremembo evropske uredbe o na\u010dinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki predvideva vklju\u010ditev samostojnih poglavij REPowerEU v na\u010drte za okrevanje in odpornost, bo lahko Slovenija za te namene koristila dodatnih 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami. Vlada na\u010drtuje, da bo za te namene koristila tudi 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomo\u010d dr\u017eavam \u010dlanicam pri spopadanju z negativnimi posledicami brexita.<\/p>\n

    Vlada je v \u010detrtek, 16. marca 2023, sprejela izhodi\u0161\u010da za pripravo novega poglavja na\u010drta REPowerEU, ki bodo podlaga za usklajevanje z Evropsko komisijo in drugimi dele\u017eniki. Pri pripravi vsebin je sledila na\u010delu komplementarnosti z obstoje\u010dimi ukrepi na\u010drta, in sicer na podro\u010dju energetske u\u010dinkovitosti, obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. Pri pripravi izhodi\u0161\u010d je bila \u0161e posebej pozorna na izvedljivost ukrepov do zaklju\u010dka programskega obdobja oziroma do sredine leta 2026. Poleg nalo\u017eb mora vlada pripraviti nabor povezanih reform.<\/p>\n

    Ni\u017eja alokacija nepovratnih sredstev<\/h6>\n

    Po podatkih Evropske komisije (junija 2022) bo lahko Slovenija za izvedbo na\u010drtovanih ukrepov koristila 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde kot na\u010drtovano ob potrditvi na\u010drta. Prvotni izra\u010dun iz leta 2021 je temeljil na jesenski gospodarski napovedi iz leta 2020, pri zadnjih izra\u010dunih pa je Evropska komisija upo\u0161tevala realne podatke o bruto doma\u010demu proizvodu (BDP) za leti 2020 in 2021.<\/p>\n

    Na\u010drtovanih ukrepov ni mogo\u010de ve\u010d izvajati v obsegu, kot predvideno ob potrditvi, zato bo vlada tudi v tem delu pripravila predlog prilagoditve na\u010drta. Vlada je pripravila izhodi\u0161\u010dni seznam ukrepov za prilagoditev. Pri identifikaciji ukrepov je predvsem upo\u0161tevala, ali posamezen ukrep prispeva k zelenim in digitalnim ciljem in ali je ukrep izvedljiv glede na na\u010drtovano \u010dasovnico in vsebino. Upo\u0161tevala je tudi druge kriterije, povezane z zagotavljanjem pogojev, ki jih je dr\u017eava dogovorila z Evropsko komisijo ob potrditvi na\u010drta.<\/p>\n

    Vlada bo identificirane vsebine uskladila z Evropsko komisijo in drugimi dele\u017eniki. Na podlagi usklajevanj bo pripravila predlog prilagoditve na\u010drta in ga posredovala v formalno potrditev v Bruselj.<\/p>\n

    Druge prilagoditve<\/h6>\n

    S prilagoditvijo na\u010drta bo vlada poleg nove alokacije nepovratnih sredstev in ciljev na\u010drta REPowerEU naslovila tudi objektivne okoli\u0161\u010dine (visoko inflacijo), ki vplivajo na doseganje mejnikov in ciljev na ukrepih na\u010drta, ter tehni\u010dno-vsebinska neskladja med na\u010drtom in izvedbenim sklepom Sveta EU, s katerim je bil potrjen slovenski na\u010drt.<\/p>\n

    Gradiva<\/h6>\n