![\"\"](\"https:\/\/delinaprej.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/07\/Pfizer-300x191.jpg\")
\nZnanstveniki so odkrili osupljive dokaze, da je znaten del serij cepiva Pfizer-BioNTech proti COVID-19, uporabljenih v Evropski uniji, dejansko sestavljen iz placeba \u2013 in da je nem\u0161ki regulator to vedel in jih ni podvrgel testiranju nadzora kakovosti.<\/p>\n
Znanstvenika, dr. Gerald Dyker, profesor organske kemije na Univerzi Ruhr Bochum, in dr. J\u00f6rg Matysik, profesor analizne kemije na Univerzi v Leipzigu, sta del skupine petih nem\u0161ko govore\u010dih znanstvenikov, ki zadnje leto in pol javno postavljajo vpra\u0161anja o kakovosti in varnosti cepiva BioNTech (kot ga poznajo v Nem\u010diji).<\/p>\n
Nedavno so se pojavili v spletni oddaji Punkt.Preradovic nem\u0161ke novinarke Milene Preradovi\u0107, da bi razpravljali o variabilnosti serije. Njihovo izhodi\u0161\u010de je bila nedavna danska \u0161tudija, ki je pokazala ogromne razlike v ne\u017eelenih dogodkih, povezanih z razli\u010dnimi serijami cepiva Pfizer-BioNTech ali BNT162b2 po njegovem znanstvenem kodnem imenu. Spodnja slika iz danske \u0161tudije<\/a> ponazarja to variacijo. \u201eZelene serije\u201c, zdru\u017eene okoli zelene \u010drte, imajo zmerno ali zmerno visoko stopnjo ne\u017eelenih u\u010dinkov, povezanih z njimi. Gerald Dyker v razpravi s Preradovi\u010devo vzame primer zelene to\u010dke, ki je najbolj desno.<\/p>\n Kot pojasnjuje, gre za serijo, ki je bila najve\u010dkrat uporabljena na Danskem, dali so nekaj ve\u010d kot 800.000 odmerkov. Teh 800.000 odmerkov je povezanih s pribli\u017eno 2.000 domnevnimi ne\u017eelenimi dogodki, kar daje stopnjo poro\u010danja enega domnevnega ne\u017eelenega dogodka na pribli\u017eno 400 odmerkov. Kot pravi Dyker, “to ni malo, \u010de ga primerjamo s tem, kar sicer poznamo pri cepivih proti gripi.” Po Dykerjevem izra\u010dunu predstavljajo zelene serije ve\u010d kot 60 % danskega vzorca.<\/p>\n Nato so okoli modre \u010drte zbrane ‘modre serije’, ki so o\u010ditno povezane z izredno visoko stopnjo ne\u017eelenih dogodkov. Kot ugotavlja Dyker, na Danskem ni bilo danih ve\u010d kot 80.000 odmerkov katere koli od modrih serij \u2013 kar ka\u017ee na to, da so organi za javno zdravje morda tiho umaknili te posebej slabe serije s trga.<\/p>\n Kljub temu je bilo s temi serijami povezanih kar 8.000 domnevnih ne\u017eelenih u\u010dinkov. Osem tiso\u010d od 80.000 odmerkov bi dalo stopnjo poro\u010danja enega domnevnega ne\u017eelenega dogodka na vsakih 10 odmerkov \u2013 in Dyker ugotavlja, da so nekatere od modrih serij dejansko povezane s stopnjo poro\u010danja enega domnevnega ne\u017eelenega dogodka na vsakih \u0161est odmerkov!<\/p>\n Po Dykerjevem izra\u010dunu modre serije predstavljajo manj kot 5 % celotnega \u0161tevila odmerkov, vklju\u010denih v dansko \u0161tudijo. Kljub temu so povezane s skoraj 50 % od 579 smrti, zabele\u017eenih v vzorcu.<\/p>\n Kon\u010dno imamo ‘rumene serije’, zbrane okoli rumene \u010drte, ki se, kot je razvidno zgoraj, komaj dvigne z osi x. Po Dykerjevem izra\u010dunu predstavljajo rumene serije pribli\u017eno 30 % celotne koli\u010dine. Dyker ugotavlja, da vklju\u010dujejo serije, ki obsegajo pribli\u017eno 200.000 danih odmerkov, ki so povezani z dobesedno ni\u010d domnevnimi ne\u017eelenimi u\u010dinki.<\/p>\n Kot pravi Dyker, bi “zlonamerni” opazovalci lahko opazili, da “bi tako izgledal placebo”.<\/p>\n In zlonamerni opazovalci imajo morda prav. Kajti Dyker in Matysik sta primerjala \u0161tevilke serij iz danske \u0161tudije z javno dostopnimi informacijami o serijah, odobrenih za uporabo, in pri\u0161la do presenetljivega odkritja, da skoraj nobena od ne\u0161kodljivih serij, za razliko od zelo slabih in ne tako slabih serij , ka\u017ee, da ni bila predmet kakr\u0161nega koli testiranja nadzora kakovosti.<\/p>\n Ve\u010dini opazovalcev ni znano, da je ravno nem\u0161ka regulativna agencija, Paul Ehrlich Institute (PEI), na\u010deloma odgovorna za nadzor kakovosti celotne ponudbe cepiv Pfizer-BioNTech v EU. (In\u0161titut je poimenovan po nem\u0161kem imunologu in Nobelovem nagrajencu Paulu Ehrlichu, ne, seveda, po istoimenskem profesorju biologije na Stanfordu.)<\/p>\n To odra\u017ea dejstvo, da je dejanski zakoniti proizvajalec<\/a> cepiva in tudi imetnik dovoljenja za promet v EU nem\u0161ko podjetje BioNTech, ne njegov bolj znani ameri\u0161ki partner Pfizer.<\/p>\n Dyker in Matysik sta ugotovila, da je PEI testiral in odobril za uporabo vse zelo slabe ‘modre’ serije, veliko ve\u010dino ne tako slabih ‘zelenih’ serij, toda skoraj nobene od ne\u0161kodljivih ‘rumenih’ serij \u2013 kot da je PEI vnaprej vedel, da te serije niso problemati\u010dne.<\/p>\n To je prikazano na spodnjem diapozitivu iz Dykerjeve predstavitve med intervjujem za Punkt.Preradovic . Naslov se glasi: ‘Katere serije iz danske \u0161tudije je In\u0161titut Paul Ehrlich testiral in odobril za sprostitev?’<\/p>\n V stolpcu PEI vsake od tabel \u00bbja\u00ab seveda pomeni, da je bila serija testirana, \u00bbnein\u00ab pa, da ni. Upo\u0161tevajte, da je bila testirana samo prva serija v \u201erumeni\u201c tabeli.<\/p>\n Kot je dejal Dyker z opazno zadr\u017eanostjo, “bi to podprlo prvotni sum, da so morda v resnici nekaj takega kot placebo”.<\/p>\n Ali, na kratko, \u010de parafraziramo ugotovitve nem\u0161kih znanstvenikov o variabilnosti serij Pfizer-BioNTech, se zdi, da je bilo dobro slabo, slabo je bilo zelo slabo in zelo dobro je bila fiziolo\u0161ka raztopina.<\/p>\n (Celoten intervju Punkt.Preradovic z Geraldom Dykerjem in J\u00f6rgom Matysikom je na voljo tukaj<\/a> v nem\u0161\u010dini. Zgornje prevode je napisal va\u0161 pisec. Celotna, verjetno strojno prevedena angle\u0161ka razli\u010dica intervjuja je na voljo tudi na spletni strani Punkt.Preradovic. )<\/p>\n Robert Kogon je vzdevek za \u0161iroko objavljanega finan\u010dnega novinarja, prevajalca in raziskovalca, ki dela v Evropi. Naro\u010dite se na njegov <\/em>Substack<\/em><\/a> in mu sledite na <\/em>Twitterju<\/em><\/a>.<\/em><\/p>\n Stop Press : Oglejte si, kako raziskovalci razpravljajo o svojih ugotovitvah, z angle\u0161kimi podnapisi.<\/p>\n
\n![\"\"](\"https:\/\/delinaprej.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/07\/image-72-300x184.png\")
<\/a><\/span>
\nPrikazuje, da se serije, uporabljene na Danskem, ki so predstavljene s to\u010dkami na grafu, v bistvu delijo v tri skupine.<\/p>\n![\"\"](\"https:\/\/delinaprej.eu\/wp-content\/uploads\/2023\/07\/image-73-300x167.png\")
<\/a><\/span>
\nNapis pod to tabelo se glasi: “PEI na splo\u0161no ni menil, da je testiranje ne\u0161kodljivih ‘rumenih serij’ potrebno.”<\/p>\n