{"id":2711,"date":"2023-04-22T18:23:41","date_gmt":"2023-04-22T16:23:41","guid":{"rendered":"https:\/\/delinaprej.eu\/?p=2711"},"modified":"2023-04-22T18:24:11","modified_gmt":"2023-04-22T16:24:11","slug":"kdo-v-resnici-onesnazuje-okolje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/2023\/04\/22\/kdo-v-resnici-onesnazuje-okolje\/","title":{"rendered":"Kdo v resnici onesna\u017euje okolje? \ud83c\uddf8\ud83c\uddee"},"content":{"rendered":"
\n
\n
\n
\n
Avtor:<\/div>\n

Sanja Lon\u010dar<\/a><\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<\/header>\n<\/div>\n

\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n

Pomlad je \u010das \u0161tevilnih \u010distilnih akcij, velikega \u010di\u0161\u010denja domov, o\u010di\u0161\u010devalnih kur in drugih podobnih podvigov. Tudi \u00bbveliki voditelji\u00ab nam bolj kot kadar koli pridigajo o zelenem, \u010distem in zdravem.<\/h4>\n

Skoraj ne mine teden, da v medijih ne bi zasledili prave kampanje proti individualnim kuri\u0161\u010dem, ki so kar na lepem postala glavni vzrok onesna\u017eenja zraka in povzro\u010ditelj \u0161tevilnih bolezni (poleg kravjega riganja, seveda).<\/p>\n

V dr\u017eavi, ki desetletja ni sprejela zakonodaje o poklicnih tveganjih. V dr\u017eavi, v kateri prebivalci Anhova \u0161e vedno nimajo pravice do neopore\u010dne pitne vode, Zasavci pa se \u0161e vedno borijo za zrak brez strupov, dr\u017eava za na\u0161e zdravje in okolje skrbi tako, da prepre\u010duje celo ekolo\u0161ko kmetovanje na za\u0161\u010ditenih obmo\u010djih. Hkrati pa ne more ustaviti gradnje kanalizacijskega voda CO, \u010detudi je pri tem projektu marsikaj spornega in pomeni tveganje za oskrbo s pitno vodo Ljubljane.<\/p>\n

Na\u0161a de\u017eelica je \u2013 enako kot ves planet \u2013 talka interesov finan\u010dnih lobijev. Kapital si \u017eeli prilastiti zrak, vodo, tla, hrano, na\u0161e zdravje in celo misli. Pri tem mu je za stvarno okoljsko \u0161kodo, ki jo prina\u0161ajo tako imenovane zelene tehnologije, figo mar. Pomembno je samo to, da zelene tehnologije prina\u0161ajo dobi\u010dke in da je mogo\u010de zanje po\u010drpati ogromno denarja iz najraznovrstnej\u0161ih evropskih skladov. Z njihovimi posledicami pa se bo ukvarjal nekdo drug.<\/p>\n

Elektri\u010dni avtomobili onesna\u017eujejo okolje<\/h4>\n

Tokrat ne bomo govorili o skritih stro\u0161kih in ekolo\u0161ki katastrofi, ki jo povzro\u010da proizvodnja baterij za elektri\u010dna vozila. Ob strani pustimo tudi tvegane in umazane vire pridobivanja elektrike, ki poganja tovrstne avtomobile. Elektri\u010dna vozila namre\u010d v praksi prina\u0161ajo tudi druga tveganja, o katerih \u0161e nismo razmi\u0161ljali.<\/p>\n

Reuters je konec marca objavil \u010dlanek, v katerem razkriva, da celo najmanj\u0161e nesre\u010de elektri\u010dnih vozil, tudi manj\u0161i trki, skoraj vedno povzro\u010dijo, da morajo zavarovalnice razglasiti \u00bbtotalko\u00ab. Razlog za to so baterije elektri\u010dnih vozil, katerih zamenjava je tako draga, da je bolj smiselno zamenjati avtomobil. Tesla in \u0161tevilni drugi proizvajalci namre\u010d baterije vgrajujejo kot sestavni del karoserije, zato je njihova zamenjava izredno draga in zapletena.<\/p>\n

\u00bbElektri\u010dne avtomobile kupujemo zaradi trajnostnosti,\u00ab je dejal Matthew Avery, direktor raziskav pri podjetju Thatcham Research, ki se ukvarja s podatki o avtomobilskih tveganjih. \u00bbToda elektri\u010dno vozilo ni preve\u010d trajnostno, \u010de morate \u017ee po manj\u0161em tr\u010denju zavre\u010di baterijo.\u00ab<\/p>\n

Ve\u010dji dele\u017e prodanih elektri\u010dnih avtomobilov pomeni tudi ve\u010dje stro\u0161ke za zavarovalnice v primeru njihovih po\u0161kodb. Vpra\u0161anje je le, ali bo zavarovanje elektri\u010dnih avtomobilov zaradi tega dra\u017eje \u2013 ali pa bodo zavarovalnice dodatne stro\u0161ke prevalile na vse druge zavarovance.<\/p>\n

Iz dneva v dan bo \u0161e ve\u010d plastike<\/h4>\n

Da je tudi zgodba o recikliranju in zmanj\u0161evanju onesna\u017eenja s plastiko zgolj puhlica, pri\u010da zadnje poro\u010dilo Komisije Minderoo-Monaco za plastiko in zdravje ljudi (MMCPHH), objavljeno v reviji Annals of Global Health<\/em>. V njem pi\u0161e, da se bo do leta 2050 proizvodnja plastike potrojila, zaradi \u010desar bomo \u0161e bolj izpostavljeni strupenim delcem in kemikalijam. Strokovnjaki so poro\u010dilo MMCPHH pohvalili kot eno od najobse\u017enej\u0161ih doslej, saj so v njem zbrani \u0161tevilni dokazi o nevarnosti plastike za ljudi, okolje in gospodarstvo na vseh stopnjah njenega \u017eivljenjskega cikla.<\/p>\n

\u00bbSvetovno prebivalstvo se je od petdesetih let 20. stoletja potrojilo, proizvodnja plastike pa se je v enakem obdobju pove\u010dala za ve\u010d kot 70-krat. Zdaj presega 460 metri\u010dnih ton na leto, pri \u010demer 35 do 40 odstotkov odpade na proizvodnjo izdelkov za enkratno uporabo,\u00ab pi\u0161e v poro\u010dilu.<\/p>\n

Poro\u010dilo Global Plastic Outlook razkriva tudi to, da je pravilno recikliranih samo 9 odstotkov plasti\u010dnih odpadkov, 19 odstotkov jih je se\u017eganih, 50 odstotkov odlo\u017eenih na odlagali\u0161\u010dih, 22 odstotkov pa jih kon\u010da v okolju. To, da zavoljo \u010distega okolja pridno lo\u010dujemo odpadke in pla\u010dujemo dra\u017eje polo\u017enice, je zgolj nova oblika davka. Prave spremembe se bodo za\u010dele \u0161ele takrat, ko bo proizvajalec za uporabo plastike tako zelo obdav\u010den, da se mu to ne bo ve\u010d izpla\u010dalo.<\/p>\n

Hitra moda onesna\u017euje bolj kot letala in ladje skupaj<\/h4>\n

Po podatkih evroparl.europa.eu, naj bi proizvodnja tekstila z barvanjem in obdelavo izdelkov povzro\u010dila pribli\u017eno 20 odstotkov svetovne onesna\u017eenosti \u010distih voda.<\/p>\n

Za proizvodnjo ene same sodobne bomba\u017ene majice naj bi bilo potrebnih 2700 litrov sladke vode \u2013 ena oseba toliko vode porabi za pitje v dveh letih in pol. Najbolj problemati\u010dne pa so sinteti\u010dne in polsinteti\u010dne tkanine. Te ne ustvarjajo onesna\u017eenja le pri postopku proizvodnje. Tudi vsaka njihova uporaba prispeva k onesna\u017eenju planeta.<\/p>\n

Pranje sinteti\u010dnih tkanin je krivo za 35 odstotkov vse primarne mikroplastike, ki se izlo\u010di v okolje. Z enim samim pranjem obla\u010dil iz poliestra pralni stroj izlo\u010di do 700.000 mikroplasti\u010dnih vlaken, ki kon\u010dajo v prehranjevalni verigi. S pranjem sinteti\u010dnih tkanin vsako leto v morje odplaknemo pribli\u017eno 0,5 milijona ton mikrovlaken.<\/p>\n

Tekstilna industrija ustvari 10 odstotkov vseh toplogrednih plinov, kar je ve\u010d, kot jih mednarodni letalski in ladijski prevozi skupaj. <\/em><\/p>\n

Premislite \u0161e enkrat, preden nakupite 22 kilogramov novih obla\u010dil (toliko zna\u0161a evropsko povpre\u010dje na prebivalca). Ste \u017ee zasledili, da bi kdo predlagal prepoved uporabe sinteti\u010dnih materialov? Prav nasprotno, proizvajalci se celo radi pohvalijo, da namesto puha uporabljajo sinteti\u010dna polnila, da v podjetju reciklirajo plastenke ali da imajo njihova sinteti\u010dna vlakna posebne lastnosti, zaradi \u010desar je plasti\u010dna \u00bb\u0161vicmajica\u00ab nekajkrat dra\u017eja od tiste iz ekolo\u0161kega bomba\u017ea.<\/p>\n

Elektromagnetni smog postaja nemerljiv<\/h4>\n

Ne da bi vedeli za ceno, ki jo bomo za to pla\u010dali z zdravjem in uni\u010denjem okolja, smo z velikimi koraki vstopili v obdobje 5G-tehnologij. Neko\u010d ste mobilni telefon uporabljali za to, da ste telefonirali in po\u0161iljali sporo\u010dila. Nove generacije telefonov so nenehno aktivne: prena\u0161ajo podatke in poganjajo \u0161tevilne aplikacije, kar zahteva, da smo nenehno \u00bbpriklopljeni\u00ab. Strokovnjaki stavbne biologije opozarjajo, da je obremenitev, ki ji je danes izpostavljen posameznik, skoraj nemogo\u010de izmeriti. Tudi sevanje novih baznih postaj je nemogo\u010de meriti, saj jakost signala prilagajajo trenutnim potrebam. V gosto naseljenih urbanih okoljih je elektrosmogu skoraj nemogo\u010de ube\u017eati.<\/p>\n

Do konca januarja 2023 je 258 znanstvenikov iz 44 dr\u017eav podpisalo peticijo, namenjeno Zdru\u017eenim narodom, WHO in UNEP, v kateri svarijo pred nepopravljivimi posledicami za zdravje, \u017eivali in rastline, \u010de ne bomo zmanj\u0161ali koli\u010dine \u0161kodljivega elektromagnetnega smoga. (Ve\u010d o tem si lahko preberete na spletnem naslovu https:\/\/emfscientist.org<\/a>.)<\/p>\n

Najve\u010dje tveganje postajajo na\u0161i domovi \u2013 nasedli smo ponudbi vsega brez\u017ei\u010dnega, to pa zdaj komunicira skozi nas in nas obremenjuje 24 ur na dan. Namesto da bi razmi\u0161ljali o razbremenitvah, razvijalci na vseh podro\u010djih tuhtajo le o tem, kako bi vsak hladilnik, pomivalni stroj ali uro naredili \u0161e pametnej\u0161o (in dra\u017ejo). Spra\u0161ujem se, kdaj bosta pri\u0161li na vrsto \u0161e moja lopata in metla.<\/p>\n

Kaj, \u010de bi to pomlad o\u010di\u0161\u010devalno kuro za\u010deli s tem, da najprej iz \u00bbzelenih agend\u00ab pometemo umazane in nevarne tehnologije, ki nas bodo na koncu pustile zgolj \u0161e revnej\u0161e in v ve\u010djih te\u017eavah.<\/p>\n

Vir: https:\/\/www.zazdravje.net\/razno\/kdo-v-resnici-onesnazuje-okolje\/<\/a><\/em><\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Avtor: Sanja Lon\u010dar Pomlad je \u010das \u0161tevilnih \u010distilnih akcij, velikega \u010di\u0161\u010denja domov, o\u010di\u0161\u010devalnih kur in drugih podobnih podvigov. Tudi \u00bbveliki voditelji\u00ab nam bolj kot kadar koli pridigajo o zelenem, \u010distem in zdravem. Skoraj ne mine […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2712,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"site-sidebar-layout":"default","site-content-layout":"default","ast-site-content-layout":"default","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"","footer-sml-layout":"","ast-disable-related-posts":"","theme-transparent-header-meta":"default","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"footnotes":""},"categories":[33,32],"tags":[],"class_list":["post-2711","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-informacije","category-tehnologija"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2711","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2711"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2711\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2716,"href":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2711\/revisions\/2716"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2712"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2711"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2711"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/delinaprej.eu\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2711"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}